Podružnična cerkev sv. Janeza Krstnika na Goropekah

Oltarju so bili v času predelave dodani podstavek ter slikani zastori ob straneh. Zasluge za izdelane zastore gredo Štefanu Šubicu. Tudi stranska oltarja sta delo istega avtorja. Levi oltar je posvečen sveti Uršuli, sveti Marjeti in svetemu Ignaciju, desni pa svetemu Primožu, svetemu Janezu in svetemu Pavlu.

Stene cerkve so v notranjosti cerkve opremljene z bavarskimi bakrorezi.

Zunanja poslikava cerkve je dobro znana daleč naokoli. Poslikavo je izdelal Štefan Šubic leta 1872, predstavlja pa svetega Krištofa z Jezusom.

{nmap http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=goropeke&tab=maps&x1=432362.29999999993&y1=99605.9&zoom=48000&gx=432357.28125&gy=99607.640625}

Podružnična cerkev sv. Ane na Ledinici

Južni vhod je v nivoju tal, vhod pod zvonikom pa se prilagaja terenu, ki se tu nekoliko dviga. Uvožena ideja arhitekture se je tu popolnoma udomačila in ob opremi domačinov zaživela. Na zvoniku so pri prekrivanju strehe leta 1913 našli letnico 1771, ko so cerkev v notranjosti prenovili.

Cerkev ima pet oltarjev. Veliki oltar svete Ane je iz leta 1774. Štefan Šubic je oltar leta 1864 renoviral, vendar arhitekture oltarja ni spreminjal, zamenjal je le svetnike: sveto Notburgo, svetega Frančiška Ksaverija, svetega Valentina in sveto (H)Emo.

Stranski oltar svetega Križa je prav tako Šubičev iz leta 1864. Slika svetega Jožefa na vrhu oltarja in svetniki sveta Kozma in Damijan ter sveta Terezija in sveta Jedrt so prav tako delo Štefana Šubica. Glavna skupina svetega Križa z Materjo Božjo in svetim Janezom je Lederwaschevo delo. Njegov je verjetno tudi kip ležečega Kristusa v grobu.

Stranski oltar svetega Florjana je delo Štefana Šubica. Slika je Tuškova in je kopija Matere Božje pri svetem Florjanu v Ljubljani.

Stranski oltar, posvečen svetemu Ožboltu, ki je bil prvotni zavetnik cerkve, je delo Lederwascha. Slika je Tuškova.

Desni stranski oltar je posvečen svetemu Jobu in Janezu Nepomuku. V sredini je Tuškova slika na platnu, ki predstavlja svetega Joba.

Prižnico s kipi in slikami štirih evangelistov je leta 1854 izdelal Anton Sirk. Križev pot je iz stare žirovske cerkve in je Tuškovo delo.

{nmap http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=ledinica&tab=maps&x1=430393.79999999993&y1=101650.6&zoom=48000&gx=430397.84375&gy=101656.234375}

Podružnična cerkev sv. Lenarta na Dobračevi

Oltarji so trije in so silno lepo delo Facijeve delavnice iz Polhovega Gradca iz leta 1740. Glavni oltar ima svedrasto zavite stebre, ki obdajajo osrednjo nišo s svetim Lenartom, obdanim z oblaki in angelskimi glavicami. Nad njim je sveti Duh v obliki goloba. Sozavetnika cerkve sta sveti Peter in sveti Rok. Zelo zanimiv je tabernakelj, saj je eden redkih v Sloveniji, ki se vrti na vreteno. Levi stranski oltar je posvečen svetemu Antonu Padovanskemu. Osrednji del takoj preide v sliko z oblaki in žarki. Na oltarju so še kipi svete Neže, svete Terezije, deteta Jezusa in nepoznanega svetnika. Desni stranski oltar je enak kot levi in je posvečen svetemu Lovrencu. Na njem sta še kipa svetega Pavla in nekega papeža, katerega ime ni znano.

Križev pot je Pucovo delo iz leta 1900 in kopija Fuhricha. V zvoniku se oglašajo trije zvonovi. Zraven cerkve je žirovsko pokopališče z velikim križem na sredini.

{nmap http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=%C5%BDiri&tab=maps&x1=431651.1&y1=101180.70000000001&zoom=48000&gx=431645.59375&gy=101175.3984375}

Podružnična cerkev sv. Kancijana na Breznici pri Žireh

Zvonik ima poznobaročno kapo, v njem pa so trije zvonovi. Eden je starejši, dva pa sta bila ponovno dana v zvonik leta 2002 z darom pokojne Anice Žen, rojene na Breznici. Cerkev ima samo en oltar poznobaročne konstrukcije, ki je verjetno Šubičevo delo. Posvečen je svetemu Kancijanu. Kipa svetega Simona in svetega Brikcija sta pozlačena in sta verjetno iz kakšnega prejšnjega zlatega oltarja.

Na stropu ladje so naslikani Marijino Vnebovzetje, sveta Lucija in sveti Tomaž. Delo je izvršil Tine Seljak. V ladji so slika svetega Kancijana, ki je bila prvotno na glavnem oltarju, ter kipca Marije in Jožefa.

Cerkev je bila zadnjič obnovljena leta 2002.

{nmap http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=breznica&tab=maps&x1=429758.79999999993&y1=100355.20000000001&zoom=48000&gx=429763.8125&gy=100360.71875}

Župnijska cerkev sv. Martina v Žireh

Načrte za cerkev je na Dunaju izdelal arhitekt A Weber. Gradbeni mojster je bil gospod Peter Bevk iz Cerknega, gradili pa so jo italijanski delavci.

Glavni oltar ima v sredini v mozaiku upodobljenega svetega Martina. Tudi ta je bil izdelan na Dunaju in je delo L. Forstnerja iz leta 1913. Na straneh sta v naravni velikosti upodobljena mučena sveti Andrej in sveti Štefan. Vse kipe je izdelal gospod Ivan Pengov iz Ljubljane. Novejši oltar so izdelali v Marmorju na Hotavljah. Stilizirani amfori nosita vrhnjo ploščo. Blagoslovil ga je pomožni ljubljanski škof Stanislav Lenič.

Mogočne orgle so bile postavljene v vojnem letu 1914 in v mesecu decembru blagoslovljene. Bile so zadnje delo priznanega mojstra gospoda Ivana Milavca iz Ljubljane. V tistem času so bile največje na podeželju, saj so imele 2 manuala, 38 registrov in 2200 piščali. Omaro zanje je izdelal mizarski mojster in domačin gospod Jakob Demšar po načrtih arhitekta Ivana Vurnika. Tudi klopi so izdelane v njegovi delavnici.

Reliefen križev pot je posnetek znanega Feursteinovega kiparja, sicer pa delo Zorattijeve delavnice iz Maribora. Okvirje je naredil gospod Buh iz Vrhnike po zamisli arhitekta Ivana Vurnika. Križev pot je bil blagoslovljen v letu 1935.

Cerkev ima tudi prižnico, na kateri so v reliefu upodobljeni vsi štirje evangelisti. Blagoslovljena je bila leta 1919. Kdo je napravil načrte zanjo, še ni raziskano.

Lestenci in druga svetila so dar rojaka industrialca iz Ljubljane, gospoda Jerneja Kopača (1861–1946). Barvna stekla okrog oltarja so bila poškodovana aprila 1941, ko so minirali most čez Soro. Čakajo na obnovo, ostala okna pa nove steklene umetnine.

Zvonovi so bronasti in jih nosita dva zvonika, ki se pneta 58 m proti nebu. V desnem zvoniku so štirje zvonovi s skupno težo 3.570 kg. Vlilo jih je podjetje Zvonoglas iz Maribora, posvečeni pa so bili oktobra 1931. Zvonovi v tem zvoniku pojejo v glasovih A, G, F in D. V levem zvoniku je en sam zvon. Njegova teža je blizu 3.000 kg, kupili pa so ga trije samski dobrotniki. Vlit je bil v znani ljubljanski livarni rodbine Samassa in poje v glasu A. Posvetil ga je dekan iz Idrije, gospod Mihael Ark, 14 dni pred izbruhom vojne leta 1914. Ko so med 1. svetovno vojno pobirali zvonove, so ljudje prosili, naj jim pustijo na novo kupljeni zvon in naj namesto njega vzamejo vse druge, tudi po podružnicah. Vsega skupaj so vzeli 19 zvonov.

Graditelju cerkve ni bilo dano, da bi vsaj enkrat maševal v njej. Zanjo se je trudil vseh 34 let kot župnik v Žireh, kjer je tudi pokopan.

{nmap http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=%C5%BDiri&tab=maps&x1=431651.1&y1=101180.70000000001&zoom=48000&gx=431645.59375&gy=101175.3984375}

Suha pri Škofji Loki

Podružnična cerkev sv. Janeza Krstnika sameva nad vasjo, sredi polja. Je značilna srednjeveška vaška podružnica, ki ima pravokotno ladjo, nižji tristrano zaključen prezbiterij, kasneje dozidan zvonik na južni strani in lopo pred zahodno fasado. Zunanjost je pravzaprav skromna, prav tako ladijska notranjščina z novogotsko predelavo iz 19. stoletja in novimi okni, kar je »zagrešil« v Loki udomačeni stavbenik furlanskega rodu Molinaro v želji, da bi bila cerkev videti bolj »gotska«. V cerkvi so trije »zlati« oltarji, delo znamenite Jamškove podobarske delavnice. Glavni oltar je eden najboljših primerkov naših rezljanih in poslikanih, predvsem pa pozlačenih in zato »zlatih oltarjev« iz obdobja med renesanso in zrelim barokom.

Vrhunsko oblikovan in poslikan prezbiterij iz 1. polovice 15. stoletja ima poligonalen zaključek in zvezdastorebrast svod. Ves prezbiterij prekrivajo freske iz sredine 15. stoletja, ki so klasični primer t. i. kranjskega gotskega slikarstva. Nad podobami apostolov so izbrani prizori Kristusovega in Marijinega življenja, na oboku pa angeli in simboli evangelistov. Na slavoloku je poslednja sodba. Po potresu leta 1511 so bile freske potrebne popravila, kar je opravil znani srednjeveški slikar Jernej iz Loke. Med drugim je na spodnjem pasu namesto zastora naslikal vrsto pametnih in nespametnih devic.

Če gremo iz Suhe čez reko Soro in še 2 km po lokalni cesti proti Sori in Medvodam, pridemo do gručaste vasi Gosteče (343 m, 82 prebivalcev), kjer si lahko ogledamo še en pomemben spomeniško bogat sakralen spomenik – podružnično cerkev sv. Andreja. Zgodnjegotsko ladjo so v 2. polovici 15. stoletja prezidali. Ko pa so leta 1987 restavrirali strop iz leta 1699, so pod baročnim odkrili starejšega iz okrog 1515. Tako ima danes ladja poslikan lesen kasetiran strop. Severna in južna stena sta poslikani s prizori iz legende o sv. Andreju; freske so iz 1. polovice 15. stoletja. Oltar je iz 17. stoletja. Prezbiterij je po srednjeveških vzorih leta 1910 poslikal Matej Sternen.

{map 177,193}

 

Več slik


GostečeGostečeGosteče

Crngrob

Crngorb je majhna vasica z le nekaj deset prebivalci, ki leži 5 km od glavne ceste Škofja Loka–Kranj (odcep pri Dorfarjih). Znan je po cerkvi Marijinega oznanjenja, ki je bila že v 13. stoletju cilj romarske poti in je eden najpomembnejših umetnostnih spomenikov v Sloveniji. Cerkev je bila kmalu premajhna za številne romarje, ki so prijahali vanjo, zato so jo večkrat povečali in razširili, pa tudi polepšali. Mojster Jurko iz Loke je v letih 1521–24 zgradil sedanji dvoranski prezbiterij s stebri in rebrastim svodom ter čokat zvonik z baročno kapo. V 19. stoletju so dozidali še novogotsko lopo.

Zunanjost je okrašena z bogatimi barvnimi freskami. Freske prikazujejo svetega Krištofa, zavetnika čolnarjev, splavarjev in voznikov, Kristusovo trpljenje in Sveto Nedeljo. Na slednji osrednja freska predstavlja Jezusa Kristusa, obdajajo pa ga prikazi tistih opravil, ki se jih ne sme opravljati ob nedeljah.

Tudi notranjost cerkve je bogato okrašena. Cerkev ima kar štiri pozlačene oltarje iz 17. stoletja. Najlepši med njimi je Martinov, ostali trije pa so posvečeni še sveti Luciji, sveti Agati in svetemu Ahacu. Stene so poslikane s freskami. Veliko darov so cerkvi poklonili tudi romajoči verniki.

Ob Martinovem oltarju že več kot pol stoletja visi 270 cm dolgo rebro ajdovske deklice. Legenda pravi, da je deklica umrla, ko je bila cerkev zgrajena. Zidarji so jo v zahvalo za vso pomoč pokopali v okoliških gozdovih, še prej pa so ji vzeli eno rebro in ga obesili pod cerkveni strop.

Tisti, ki ne verjamete v legende, ajdovske deklice in njihovo dobroto, pa boste morda verjeli temu, da gre za kitovo rebro.

{nmap http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=Crngrob&tab=maps&x1=446992.69999999995&y1=117385.9&zoom=48000&gx=446989.03125&gy=117391.890625}