Svete gore

Svete gore so dostopne s prevala med Štajersko in Dolenjsko; na eni strani je Bistrica ob Sotli, na drugi Bizeljsko. Po odcepu s ceste po 2 km pridemo do gostilne in nadaljujemo še 10 minut peš po zelo strmem pobočju do vrha. Ob poti so leseni kipi križevega pota Staneta Jarma, ki so jih postavili leta 2002.

Pomen Svetih gor je predvsem v njihovem celotnem pojavu, ki združuje v spominsko celoto na vrhu hriba s prastaro kulturno tradicijo pet zanimivih cerkvenih stavb.

Notranjost cerkve Marijinega rojstvaNajvečja je cerkev Marijinega rojstva, ki so jo zgradili v baročni dobi ob prelomu 17. in 18. stoletja (njen vzhodni del je označen z letnico 1693, glavni portal pa 1732). Na zahodni strani ima mogočen zvonik, veliko pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Notranjost je razdeljena v tri ladje, katerih srednja je občutno širša in višja od stranskih dveh, kar ustreza romarskim potrebam. Notranjost je v 19. stoletju poslikal Tomaž Fantoni, rezbarska dela (baročni oltar iz 1639) so iz delavnice M. Pogačnika.

Po starosti in stavbni zgodovini pritegneta predvsem dve kapeli: najstarejša je kapela sv. Martina, ki naj bi imela temelje iz 11. stoletja, oltar je renesančen (1665). V portal kapele sv. Jurija so vzidani gradbeni bloki z nepojasnjenimi pismenkami in kopijo figuralnega črtnega reliefa iz 9. stoletja (original hrani župnišče v Bistrici ob Sotli).

Freske v kapeli sv. Sebastijana in FabijanaZa prezbiterijem velike cerkve je kapela sv. Fabijana in Sebastijana, ki ima ob strani prizidano lopo, v notranjosti pa sta ohranjeni dve plasti fresk iz 15. in 16. stoletja. Upodobljeno je mučeništvo sv. Boštjana, na poševni stranici pa je velika figura sv. Helene.

Prav na vrhu gore stoji kapela lurške Matere božje, ki je bila nekdaj posvečena »gotskemu« patronu sv. Volbenku. Nad portalom je letnica 1518, vendar so jo konec 19. stoletja tako nesrečno obnovili, da so zabrisali njeno poznogotsko pričevalnost.

Romanja na Svete gore so 15. avgusta (veliki šmaren) ob Marijinem Vnebovzetju, 8. septembra (mali šmaren), ko praznujemo Marijino rojstvo, in na zahvalni dan (po Vseh svetih).

Prek Svetih gora poteka Slomškova pot (Nova cerkev–Slom–Olimje–Bizeljsko). Tudi v Slomškovem času so romali sem verniki z obeh strani Sotle in Anton Martin Slomšek (1800–1862) se jim je večkrat pridružil, najprej kot romar, kasneje kot duhovnik, pridigar in spovednik.

{map 413,229}

 

Več slik


Cerkev Marijinega rojstvaKapela sv. MartinaFreska sv. Helene v kapeli sv. Sebastijana in FabijanaKrižev pot Staneta Jarma
Kapela lurške Matere božjePod vrhom Svetih gora

Kartuzija Pleterje

Kartuzijanski red je kot skupnost samotarjev v duhovno nemirnem času druge polovice 11. stoletja ustanovil sv. Bruno. To je bilo leta 1084 v samotni dolini blizu Grenobla, v Chartreuseu. Leta 1165 je bila ustanovljena tudi prva kartuzija na Slovenskem v Žičah. Tej so sledile leta 1209 kartuzija Jurklošter, okoli leta 1260 Bistra in leta 1407 Pleterje.

Kartuzijo Pleterje sta zaznamovali zlasti dve obdobji: čas srednjega veka, ko je bila ustanovljena in leta 1595 že ukinjena, in čas nove kartuzije, ko je leta 1899 kartuzijanski red z nakupom spet pridobil svojo nekdanjo pletersko posest in zgradil nov samostan.

Baničeva hiša - muzej na prostemNajstarejši del samostana je gotska cerkev sv. Trojice, ki velja za enega najbolje ohranjenih primerov kartuzijske gotike v Evropi. Cerkev ima lep gotski portal. Je dolga in ozka stavba, križnorebrasto obokana in z lektorijem po sredi razdeljena na bratovski in patrovski kor. Je izredno akustična, in to zaradi lončenih resonančnih posod, ki so vzidane v stene. Poleg stare gotske cerkve so od prvotnega samostanskega kompleksa (stara kartuzija) ohranjeni še nadstropna zakristija in ostanki križnega hodnika z delom kapiteljskega trakta in refektorija.

Nova kartuzija z vsemi pripadajočimi poslopji, ki je bila pozidana v letih 1900–1904, je za obiskovalce nedostopna. Za skupinske obiske je odprta gotska cerkev, v zakristiji pa si je mogoče ogledati tudi zelo zanimivo multivizijsko predstavitev kartuzije in življenja njenih menihov. Značilno za kartuzijane je, da ne opravljajo pastoralne dejavnosti, pač pa v sodelovanju z manjšo skupino uslužbencev živijo v točno določenih časovnih okvirih znotraj samostana po meniškem načelu »Moli in delaj!«.

V samostanu sta ohranjeni bogata knjižnica (5000–6000 knjižnih enot) in likovna zbirka. Najkvalitetnejše slike mojstrov 17. do 19. stoletja so kot Pleterska zbirka na ogled v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. Pomembna je tudi izdajateljska dejavnost kartuzijanov, saj so prevedli in izdali vrsto knjig s področja duhovne literature. Kartuzija je znana po svojih izdelkih umetne obrti in po nekaterih pridelkih (med, vino, sadje, likerji, žganje s pletersko hruško v steklenici), ki se jih da kupiti kot spominke ali darila.

Pred samostanskim kompleksom se je v zadnjih letih izoblikoval muzej na prostem, ki predstavlja domačijo Šentjernejskega polja iz 19. stoletja (kmečka hiša in pripadajoča gospodarska poslopja z dvoriščem). Muzej je nastal predvsem iz spomeniškovarstvenih potreb.

Omeniti velja še, da je v Pleterjah nekaj časa živel Josef Ressel (1793–1857), izumitelj ladijskega vijaka, ki je tu leta 1816 nastopil svojo prvo službo kot gozdarski strokovnjak. Josipu Jurčiču je bil to navdih za zgodovinsko povest Kloštrski žolnir.

{nmap http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=%C5%A1marje&tab=maps&x1=526990&y1=76022&zoom=48000&gx=526991.75&gy=76017.140625,Šmarje}