Krupa

Izvir Krupe je edino znano nahajališče jamske školjke Congeria kusceri v Sloveniji, tu pa najdemo še druge endemne vrste jamskih polžev in človeško ribico.

Kljub kanjonsko ujeti strugi je možen sprehod ob reki, ki se po 2,5 km toka izlije v reko Lahinjo. Šest metrov višinske razlike med izvirom Krupe in njenim izlivom je v preteklosti omogočalo delovanje štirih mlinov in treh žag. Danes obratuje le še nekdanji grajski mlin.

Na desnem bregu reke Krupe je že v 13. stoletju stal mogočen grad Krupa, ki je bil leta 1942 požgan. V neposredni bližini izvira se nahaja prazgodovinsko naselje Moverna vas.

Arheološke raziskave so odkrile, da sedanje naselje leži na delu neutrjene naselbine iz mlajše kamene in bakrene dobe. V prazgodovini je bila poseljena tudi kraška Judovska hiša na levem bregu Krupe. Najdbe so na ogled v Belokranjskem muzeju v Metliki in v Krajevni muzejski zbirki v Semiču.

Dober kilometer od izvira je znamenita baročna cerkev svete Trojice na Vinjem Vrhu, ki je bila pozidana leta 1647. Njena posebnost sta kupolasto zasnovana ladja in tristranično zaključen prezbiterij. Pred izlivom Krupe v Lahinjo pa stoji nekdanja romarska cerkev žalostne Matere božje v Kloštru.

V vasi Krupa se je rodil literarni zgodovinar, esejist in prevajalec Janko Lavrin (1887–1986). Med 1. svetovno vojno je deloval v Rusiji kot časnikar, od leta 1917 pa je živel v Veliki Britaniji. Leta 1918 je postal lektor, 1923 pa profesor ruske književnosti na univerzi v Nottinghamu. Od 1956 je bil zunanji dopisni član SAZU. Leta 1971 je dobil Prešernovo nagrado.

{nmap http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=krupa&tab=maps&x1=517376.1&y1=54660.600000000006&zoom=48000&gx=517370.8125&gy=54655.9609375}

Izvir Minutnik

Do izvira najlažje pridemo, če s ceste Novo mesto–Šentjernej v Dolenjem Mokrem Polju zavijemo desno proti Orehovici. V Orehovici nadaljujemo pot po glavni cesti proti Cerovemu Logu, kjer se napotimo po spodnji poti (žal ni kažipotov) za Gorjance. Pri kamnolomu Cerov Log zavijemo desno na makadamsko markirano pot in kmalu nas tabla ob poti opozori na naravno znamenitost.

Voda priteka iz špranje, ki je prekrita z dolomitnim gruščem, približno 3 metre nad dolinskim dnom. Ker se količina vode v izviru v določenih časovnih intervalih ritmično spreminja, ga uvrščamo med zaganjalnike ali presihajoče studence. To so pomembne naravne posebnosti, ki so redke ne samo pri nas, ampak tudi po svetu. Na Dolenjskem je Minutnik edini tak izvir. Na zunaj se izvir ne razlikuje od drugih, a kmalu lahko opazimo, da voda upada in narašča v različnih presledkih.

Ko so znanstveniki preučevali čudaški izvir, so ugotovili več različnih nihanj vode:
– ob suši privre voda približno na vsakih 6 minut in teče 25 sekund;
– ob nizkih vodah niha pretok od 0,3 do 0,15 l/s, voda 2 minuti narašča in 2 minuti upada;
– ob srednjih vodah niha pretok od 0,5 do 2 l/s, voda 8 minut narašča in 8 minut upada;
– ob visokih vodah je pretok nad 10 l/s, nihanja pa ni opaziti.

Do nihanja vode prihaja zaradi tektonske zgradbe zaledja izvira in dinamičnih hidroloških razmer. Voda po zapletenih dovodnih kanalih priteka v glavne in stranske zbiralnike. Ker je dotekanje vode v stranske zbiralnike vedno počasnejše kot njeno praznjenje proti izviru, ta niha.

Po ljudskem izročilu pa naj bi do nihanja vode prihajalo zato, ker je v gori ogromno jezero, v katerem plava velika riba, ki s svojim gobcem od časa do časa zapre iztok jezerske vode v izvir.

{nmap http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=Cerov+Log&tab=maps&x1=524894.5&y1=73609&zoom=48000&gx=524893.0625&gy=73606.4453125}

Klevevž

Pot nas pelje mimo Šmarjeških Toplic preko Šmarjete še naprej do vasi Zbure, kjer zavijemo levo v smeri kažipota Grič pri Klevevžu. Ko prispemo v vas, zagledamo lepe nasade sadnega drevja in poslopja kmetijske zadruge. Nekoč je za njimi na skalnem pomolu stal klevevški grad. Pod pomolom je kanjon Radulje.

Klevevška toplicaRadulja je nekaj deset kilometrov dolg potok, levi pritok Krke, ki se steka vanjo v ravnini pod Dobruško vasjo. V svojem zgornjem toku, v divji, okoli 100 metrov dolgi soteski s skoraj navpičnimi bregovi, ustvarja manjše glasne in šumeče slapove in skoke.

Na vrhu navpičnega levega brega so v 13. stoletju freisinški škofje zgradili grad Klevevž, nemško Klingenfels (»zveneča skala«), kar je srednjeveško romantično ime za slapišče Radulje. Staro ime za ta del Radulje, ki je verjetno kar »slap«, je ostalo v nazivu bližnjega zaselka Slape. Od gradu, ki je bil med vojno požgan, je danes le nekaj bornih ostankov.

Med končnim delom soteske in nekdanjim mlinom je ob desnem bregu Radulje krajši pritok, katerega izvir je zajet v betonskem bazenu. To je Klevevška toplica, hipotermalni izvir s temperaturo od 21 do 25°C, ki ima pretoka le nekaj litrov na sekundo in je nastala ob istem prelomu kot Šmarješke Toplice, ki pa so toplejše in večje. Ob nizkih temperaturah se iz bazenčka kadi.

Na nasprotnem bregu Radulje, v steni tik pod ostanki klevevškega gradu, se odpirata dve luknji – vhoda v dve zanimivi jami. Zgornja Klevevška jama je suha in je ena najdaljših na tem območju. Dolga je čez 200 metrov, ima dosti blata, na koncu pa celo kapnike. Po legendi naj bi bil v njej skrit zaklad.

Okoli 10 metrov pod Zgornjo jamo, že skoraj v soteski ob potoku, je vhod v Spodnjo Klevevško ali Ajdovsko jamo, ki je vodna; iz nje izvira potok, ki je včasih večji kot sama Radulja. Za njen obisk potrebujemo čoln ali pa visoke škornje. Najbolje je, če jo obiščemo v spremstvu jamarja. Tik pred koncem, kjer je neprehodna špranja, iz katere priteka voda, nas manjši stranski rov pripelje v majhno dvorano, kjer sta dve kotanji, polni tople vode. To je hipotermalni izvir v jami, ki je edinstvena zanimivost slovenskega podzemlja, doslej naša edina znana topliška jama. Jama je zanimiva tudi zaradi bogatega jamskega živalstva.

Zaradi izredno velike naravne in krajinske posebnosti je območje Klevevža predlagano za krajinski park.

{nmap http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=gri%C4%8D&tab=maps&x1=518290.5&y1=84594.5&zoom=48000&gx=518294.375&gy=84596.125}

Jovsi in Dobrava

V obdobju 2005–2007 potekajo akcije za zagotavljanje dolgotrajnega ohranjanja območij Natura 2000, ki obsegajo vzpostavitev mreže ekocelic v Dobravi (da bi ohranili detla, pivko, goloba duplarja, črno štorkljo, belovratega muharja idr.), ohranjanje mokrotnih travnikov ob reki Sotli, izboljšnje hidroloških razmer in postavitev opazovalnega stolpa v Jovsih, ureditev informativne sobe v Kapelah ter ozaveščanje javnosti.

Nižinski gozd Dobrava je poleg Krakovskega gozda zadnji večji ohranjeni sestoj poplavnega gozda pri nas. To je kraljestvo žoln. Prevladujoče hrastove sestoje najbolj cenijo srednji detli, saj je njihov celotni življenjski ciklus neločljivo povezan s stoletnimi orjaki, na katerih najdejo hrano in dolbejo gnezdilna dupla. Tu domujeta tudi hrošč rogač in hrastov kozliček.

Kapele (Foto: Ana Jamnik)Jovsi so poplavna ravnica ob reki Sotli, na 4,6 km2 se razprostirajo jugovzhodno od Dobrave, med cesto Župelevec–Dobova in reko Sotlo. Naravne razmere ustvarjajo visok nivo podtalnice, vodni režim reke Sotle in zaledni izviri. Jovsi so ena redkih še ohranjenih kulturnih krajin močvirnih in vlažnih travišč z živimi mejami, posameznimi drevesi in grmišči. Območje je v celoti namenjeno kmetijstvu. Ob Sotli prevladujejo njive, v osrednjem delu pa intenzivno košeni travniki.

Izjemne naravne razmere ter tradicionalni način kmetovanja nudijo življenjski prostor številnim ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam, še posebej pticam. Doslej je bilo zabeleženih 134 rastlinskih vrst, med njimi redke in ranljive vrste. Zabeleženih je bilo tudi več kot 80 vrst ptic, v Jovsih jih gnezdi vsaj 55. Tu na primer gnezdi edina vitalna populacija kosca v vzhodni Sloveniji. Kosec je skrivnostna travniška ptica, ki večino časa preživi v kritju gostega travniškega rastja, tako da ga lahko le redko vidimo. Njegova pesem nekoliko spominja na zvok ob brušenju kose, od tod tudi njegovo ime.

Zanimiv pogled na območje je z vzpetine pri naselju Kapele; od tu vodi po strmem pobočju do obrobja Jovsov dober kilometer dolga pešpot. Zaključuje se pri lični leseni opazovalnici, iz katere lahko hkrati skozi okenca gleda dvanajst ljudi. V vasi lahko dobite informativno gradivo in vodnika – domačina. V stari šoli je stalna razstava ročnih del, domačini pa po predhodnem naročilu pripravijo tudi prikaz tradicionalnih kmečkih opravil.

Jovsi so dostopni tudi iz obrobnih naselij Podvinje in Mali Obrež.

{nmap http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=kapele&tab=maps&x1=552898&y1=87579&zoom=48000&gx=552903.375&gy=87582.0234375}

 

Več slik


Jovsi (Foto: Ana Jamnik)Jovsi (Foto: Ana Jamnik)Jovsi (Foto: Ana Jamnik)Vrhje (Foto: Ana Jamnik)
Kapele (Foto: Ana Jamnik)Vrhje (Foto: Ana Jamnik)Kapele (Foto: Ana Jamnik)Vodnjak blizu Kapel (Foto: Ana Jamnik)