Puhov muzej

Puhov muzej je cimprača, viničarska hiša, kakršne so bile nekoč, pokrita je z žitno slamo in ima majhna okna. Glavni prostori v cimprači – predvsem kuhinja in hiša (soba) – so opremljeni, v njih je razstavljenih več etnoloških predmetov: žrmlje, krušna peč, tesarska skrinja, bohkov kot in drugi. Predstavlja dobo, v kateri je odraščal in se izobraževal Janez Puh. Cimprača močno spominja na domačijo, v kateri se je rodil Janez Puh. Na kraju, kjer je nekoč stala Puhova rojstna hiša, na Sakušaku 79, pa stoji sodobna stanovanjska hiša z vgrajeno spominsko ploščo.

Janez Puh (1862–1914) se je izučil za ključavničarja in se strokovno izpopolnjeval v Avstriji in Nemčiji ter v vojaški službi pri topništvu. Leta 1885 se je za stalno naselil v Gradcu; pri mojstrih Luschneiderju in Alblu je popravljal neudobna in nevarna kolesa (imenovana »mišolin«) ter uresničeval konstrukcijske izboljšave. Leta 1889 se je Puh osamosvojil, ustanovil je podjetje »Styria Werke« in izdelal kolo z imenom »Styria«. To je v hudi konkurenci v letih 1893–1895 na mednarodnih dirkah doseglo odlične rezultate in zmagalo na sloviti vožnji od Bordeauxa do Pariza. Leta 1899 sta Werner in Puh kupila stari mlin v južnem delu Gradca; v njem se je začela prva tovarniška proizvodnja koles, ki je postavila temelje sedanji tovarni Steyr-Daimler-Puch of Magna. Leta 1901 je prišlo iz Puhove tovarne prvo motorno kolo z bencinskim motorjem. Puh sam sicer ni izumil npr. kolesa kot vozila, pač pa je vozila izpopolnjeval s svojimi izumi in patenti; poznanih je 19 njegovih patentov.

Puhova kolesaEksponati v Puhovi spominski sobi so izvzeti iz razstave Zgodovinskega arhiva na Ptuju z naslovom Janez Puh, Johann Puch, človek, ki je svet obrnil na glavo avtorice mag. Kristine Šamperl Purg, postavljene leta 1999 v Dominu na Ptuju. To so fotografije in različni dokumenti, načrti, plakati in drugo. Razstavljeni so tudi dvocilindrični motocikel iz leta 1906, Puhovi moški kolesi iz časa pred 1. svetovno vojno in iz leta 1991, dve Puhovi ženski kolesi iz časa pred 2. svetovno vojno idr.

Cimprača, v kateri je Puhova spominska soba, je že dvakrat pogorela (2000 in 2004). Društvo rojaka Janeza Puha je s prostovoljnim delom svojih članov in ob pomoči donatorjev celoten muzej obnovilo (2005); v kleti ima tudi svoje prostore. Društvo ima okrog 300 članov iz 38 slovenskih občin ter se ponaša z velikim številom starodobnih motorjev in avtomobilov; poleg upravljanja in promocije Puhovega muzeja si je zadalo nalogo predstavljati tehnično dediščino širši javnosti.

Etnološki predmetiJuršinci, kraj ob cesti Ptuj–Gornja Radgona, se leta 1320 omenja kot Georgendorf, s sedanjim imenom pa leta 1409. Župnijska cerkev sv. Lovrenca se prvič omenja 1322. leta; sedanja gotska stavba je bila zgrajena med letoma 1517 in 1540, obnovljena je bila leta 1991, freske so delo mojstra Brolla. V njej je bil krščen tudi Janez Puh. Enorazredna osnovna šola se omenja 1877, vendar je pouk potekal v mežnariji že od leta 1806; v njej je tudi Puhova kamra. Sedaj ima kraj novo šolo, ki so jo obnovili ter ji v letu 1991 prizidali nove učilnice.

V bližnji vasi Bodkovci se je rodil dr. Anton Slodnjak (1899–1983), literarni zgodovinar, kritik in pripovednik. Na njegovi domačiji pripravljajo odlične gibanice. V vasi Zagorci pa se rodila dr. Štefka Cobelj (1923–1985), umetnostna zgodovinarka in etnologinja. Na Gomili (352 m) je razgledni stolp.

{nmap http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=Saku%C5%A1ak&tab=maps&x1=575885&y1=150990.1&zoom=96000&gx=575884.0625&gy=150977.5625}

Več slik


Etnološki predmetiEtnološki predmetiEtnološki predmetiCimprača 
CimpračaOkno cimpračeVhod v kletPogled s Sakuška

Zunanje povezave


http://www.janez-puh.si/

Zavrh v Slovenskih goricah

Sleme, na katerem se razprostira Zavrh (370 m), je na osojni strani pokrito z mešanim gozdom, na prisojni pa se raztezajo vinogradi, sadovnjaki in majhne njive. Področje spada med stara vinogradniška območja, kjer so v preteklosti prevladovale viničarije. Pojav trtne uši konec 19. stoletja je uničil precej vinogradov, ki se šele v zadnjih letih ponovno obnavljajo.

Razgled z Maistrovega stolpaSkozi kraj, kjer je zaradi bližine Maribora precej vikend hišic, potekata vinska in sadjarska cesta. Tu imata točko tudi Pomurska transverzala ter Pot kurirjev in vezistov. Izletnikom, ki radi pešačijo, pa je namenjena Pot na Zavrh, ki vodi od Lenarta do Maistrovega stolpa (1,5 ure).

Rudolf Maister-Vojanov (1874–1934), general in pesnik, je po prisilni upokojitvi leta 1923 uteho iskal v lepoti Slovenskih goric. Na oddih je prihajal v Stupičevo vilo; tukaj je nastajala njegova druga pesniška zbirka Kitice mojih (1929). Leta 1984 so Završani »svojemu generalu« v Stupičevi vili uredili spominsko sobo, ki pa so jo leta 1998 preselili v obnovljen kulturni dom. Dokumenti v spominski sobi predstavljajo Maistrovo življenje in delo, med njimi so rokopisi nekaj njegovih pesmi, fotografije njegovih borcev za severno mejo, Maistrovih sodobnikov na Zavrhu in med njimi završke Katrce, ki je menda vsak dan tekla v Lenart, od koder je upokojenemu generalu prinašala časopise.

Zvečer se pa završki fantje zbero
in na Selce gredo.
Pod vrhom med slivami hramček čepi,
po poti mu gledajo okenca tri,
za tretjim pa Katrca spi …
(Završki fantje)

Razgled z Maistrovega stolpaMenda je general Maister Franju Stupici nekoč omenil, naj bi na Zavrhu postavili stolp, da bi bil razgled še lepši. Turistično društvo je šele leta 1963 postavilo prvi leseni razgledni stolp po načrtih generalovega sina Boruta Maistra. Danes pa se na tem mestu dviga 17 metrov visok kovinski – Maistrov – stolp, ki ob lepem vremenu nudi izjemen razgled od Pohorja, Kozjaka, Boča, Donačke gore in vrhov sosednje Hrvaške vse do madžarskih ravnin.

Turistično društvo pripravlja v novembru Maistrove dneve v spomin na svojega častnega krajana in znamenitega Slovenca. Nadalje organizira prvomajski pohod iz Lenarta na Zavrh; postavitev »majpana«, majskega drevesa; v avgustu pa klopotčev bal, ki obuja tradicijo postavitve klopotca.

{nmap http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=zavrh&tab=maps&x1=564099.3999999999&y1=155028.7&zoom=96000&gx=564100.125&gy=155033.921875}

Več slik


Razgled z Maistrovega stolpaKulturni dom in Maistrov hramKip Rudolfu Maistru