Zelenci

Najbolj se mi je priljubila Savska dolina s svojimi slapovi in jezeri.
Ne poznam v Evropi nič lepšega.
Humphry Davy (1778–1829), angleški naravoslovec)

(Foto: Aleš Remškar)Naravni rezervat defer lantus pen price Zelenci (834 m) obsega 14 ha; ob urejenih poteh so postavljeni informativne table in razgledni stolp. Talni izviri so pravzaprav drugi del potoka, imenovanega Nadiža, ki izvira blizu koče v Tamarju in večji del teče poniknjen pod gruščem, sicer pa prvi izvir Save, ki je s svojimi 219 km najdaljša slovenska reka. Izviri v jezerskih usedlinah so v obliki vulkančkov. V okolici največjega jezera je še množica manjših izvirov v obliki okroglih vodnih okenc (tumfov). Voda iz jezera se na vzhodu razlije v kilometer dolgo in 200 metrov široko plitko consult flexeril prescription močvirje Blata. Rečna struga Save Dolinke pa nastane pri kraju Podkoren, ob pobočju gore Vitranc.

Jezero Zelenci in močvirje Blata sta ostanka nekdanje poledenitve oz. Korenškega jezera. Gornjesavska dolina je nastala zaradi tektonskih in ledeniških delovanj. Izpod Jalovca, Ponc in Mojstrovke je drsel Planiški ledenik, ki je prinesel velike količine grušča. Največji nanos grušča je na lokaciji današnjega Podkorena, ki je zajezil reko Savo in ustvaril Korenško jezero.

(Foto: Aleš Remškar)Temperatura jezerske vode v Zelencih je stalno okrog 5–6 °C. V njej živi potočna postrv, ki se hrani z ličinkami enodnevnic in vrbnic; le-te maja zlezejo na obvodne rastline in po preobrazbi odletijo na svoj kratki let. Tu se nahaja tudi nekaj ogroženih živalskih vrst, ki so uvrščene na Rdeči seznam ogroženih živalskih vrst Slovenije: ptica škrlatec, brkati netopir, martinček, navadni gad, živorodna kuščarica.

Na tem območju uspevajo rastline, ki potrebujejo veliko vlage: šaš, jelša in vrba. Tu najdemo tudi cvetlice, kot so: močvirski ušivec, ki so ga nekdaj uporabljali za odpravljanje naglavnih uši; navadni mrzličnik, ki cveti zgodaj spomladi; ozkolistni munec, ki cveti belo; močvirska triroglja, ki cveti v avgustu in septembru; vodna zlatica, ki se razrašča po dnu jezera, nad gladino pa v začetku poletja požene bele cvetove.

Iz rezervata Zelenci je lep razgled tudi na strattera price define okoliške vrhove: Špik (2473 m), Vitranc (1637 m), Ciprnik (1747 m), Jalovec (2645 m) in Visoko Ponco (2275 m).

(Foto: Aleš Remškar)Kilometer proti vzhodu so pod krajem Podkoren na južni strani doline, na pobočjih achieve http://socalhtcia.org/78646-prozac-price.html Vitranca (1631 m) obsežni travniki s smučarskimi napravami; tu so vsako zimo tekmovanja v alpskih smučarskih disciplinah. Od tu se iz glavne doline lahko usmerimo v Planico in Tamar. V Planici so pod gorsko skupino Ponc štiri smučarske skakalnice, Tamar pa je planinsko in alpinistično izhodišče; na koncu doline je planinski dom.

mobilize http://ultravgroup.com.au/27368-betnovate-price.html Podkoren (850 m, 421 prebivalcev) je strnjena vas na pobočju pod Karavankami, med cesto po dolini in cesto, ki se vzpne na preval Koren. V osrednjem delu vasi je ohranjenih nekaj kmečkih hiš iz 17. stoletja z značilno alpsko arhitekturo (zidan spodnji del, leseno nadstropje, skodlasta kritina).

{nmap http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=zelenci&tab=maps&x1=403217.38749999995&y1=150804.36250000002&zoom=6000&gx=403218&gy=150805}

Več slik


(Foto: Aleš Remškar)(Foto: Aleš Remškar)(Foto: Aleš Remškar)

Štanjel

Takšna lega je bila všeč že ljudem v železni dobi; nanje spominjajo ostanki gradišča na vrhu griča Turna, kjer je bila utrdba, zaradi dobrega razgleda v vse smeri imenovana Gledanca, tudi v antični dobi. V srednjem veku je bilo naselje v goriškem urbarju prvič omenjeno leta 1402. Ime je dobilo po zavetniku sv. Danielu, v starejših virih pa je zapisano tudi ime Sv. Angel (San Angelo), kot se je imenoval grad, ko je pripadal Goriškim grofom, pozneje pa Habsburžanom oziroma grofom Cobenzlom in Coroninijem.

Kobdikjski stolp in nenavadni zvonik (Foto: Drago Štefanec)Kljub v jedru gotski cerkvi z edinstvenim, limonasto prišiljenim zvonikom, in gradu s prostranim dvoriščem in bogato galerijo Lojzeta Spacala nad restavracijo, ki dajejo Štanjelu mestni videz, naselje velja za vas. Starejši del, ki ga obdaja obzidje s konca 15. stoletja, ko so v te kraje vdirali Turki in Benečani, se še zdaj imenuje Gornja vas, novejši del z udobnejšimi sodobnimi hišam, ki so si jih utesnjenosti naveličani Štanjelci postavili na ravnici pod gričem, pa je Dolnja vas.

Ozke ceste med zgnetenimi hišami, ki ponekod še kažejo gotsko in celo poznoromansko enocelično zasnovo (npr. muzejska Kraška hiša), so bili pretesne za vozove, zato so nekdanjim Štanjelcem tovore nosili konji in osli. Na trgih, v katere se stekajo te uličice, steze in prehodi, so stali in večinoma še danes stojijo monumentalni vodnjaki – shajališča ljudi in predvsem shrambe na kamnitem Krasu nadvse dragocene vode.

(Foto: Drago Štefanec)Že ta starodavna slikovitost, polna še ohranjenih kamnoseških in zidarskih detajlov, zlasti imenitnih kamnitih oken in nenavadnih kamnitih žlebov, je magnet za obiskovalce, željne čudovitih razgledov. Vendar ima Štanjel še nekaj, po čemer se opazno razlikuje od vseh drugih kamnitih kraških naselij. Ta posebni pečat mu je dal znameniti arhitekt in urbanist Maks Fabiani iz bližnjega Kobdilja, ko je za tržaškega zdravnika Enrica Ferrarija preuredil niz hiš na južnem robu vasi in pod njimi uredil edinstven vrt s senčnimi stezami, z umetnim ribnikom, ledenico in drugimi, za sušni Kras zelo nenavadnimi rečmi.

Grad, v katerem je v letih 1935–1945 županoval, je Fabiani spremenil v javni prostor s šolo, knjižnico in zdravniško ordinacijo, dvorišče pa je bilo prizorišče različnih družabnih dogodkov. Med drugo svetovno vojno so vojske, ki so ga zavzemale in zapuščale, gradu in celotnemu Štanjelu prizadejale nepopravljivo škodo. Kljub prizadevanjem obnoviteljev v zadnjih letih so mnoge hiše še vedno v razvalinah in romantične le iz varne razdalje. Toliko bolj so zato prijazne sprehajalne poti, ki v več obročih objemajo Štanjel in Ferrarijev vrt, vodijo pa tudi v dolino do skrivnostnega pokopališča žrtev prve svetovne vojne in prek skupnega pokopališča z gotsko cerkvico sv. Gregorja do Kobdilja.

{nmap http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=%C5%A1tanjel&tab=maps&x1=410518.29999999993&y1=76022&zoom=48000&gx=410516.59375&gy=76026.5234375}

Več slik


(Foto: Drago Štefanec)(Foto: Drago Štefanec)(Foto: Drago Štefanec)(Foto: Drago Štefanec)
Štanjel s kobdiljske strani (Foto: Slavka Ilich)(Foto: Slavka Ilich)(Foto: Slavka Ilich)

Urh

Grič je dobil ime po starodavni, že večkrat prenovljeni podružnični cerkvi, posvečeni nemškemu škofu Ulriku. Po vojni je bila cerkev spremenjena v muzej, kasneje pa so jo spet posvetili. Na zunaj je cerkev nespremenjena, sledovi krogel v cerkvenem stolpu pa so ohranjeni spomini na vojna leta. Ob cerkvi je delno obnovljena mežnarija, ki je bila med 2. svetovno vojno domobranska kasarna, zapor in mučilnica. V bližini je grobnica, kjer ležijo posmrtni ostanki 123 žrtev zločinov in 56 borcev Cankarjeve brigade, ki so jih sem prenesli po koncu vojne.

Spomenik žrtvamArhitekturna zasnova spominskega parka je delo arhitekta Borisa Kobeta. Spomenik je bil postavljen leta 1955; je delo akademskih kiparjev Zdenka Kalina in Karla Putriha ter simbolizira trpljenje upornega ljudstva med NOB in njegovega vstajenja ob osvoboditvi. Nad veliko grobnico žrtev, oblikovano v krogu s premerom 20 metrov, se dviga kamnit kvader z odbitimi vogali. V vdolbinah so figuralne skupine, ki predstavljajo talce, begunce in ranjene borce. Nad kvadrom iz belega kamna stojijo bronaste figure, ki upodabljajo vse družbene sloje ob sprejemu osvoboditeljev.

Na Urha lahko pridemo z avtom po odcepu z Litijske ceste v Dobrunjah. Za sprehajalce pa vodi na vrh več stranskih poti. Z vrha je lep razgled na Kamniške planine, Zasavsko hribovje, reki Savo in Ljubljanico ter predele Ljubljane, kot so Vevče, Polje, Fužine, Zadvor in Sostro. S široko raztegnjenega vrha vodijo gozdne poti in steze proti Dobrunjskemu hribu, proti vasi Orle in še naprej čez Golovec do Ljubljane. Vijugasti in močno razčlenjeni hrbet gričev, ki segajo od Urha do Golovca pri Dolenjskem mostu, ločijo od dolenjskega gričevja le plitve dolinice.

Več slik


Nekdanja mežnarija

 

Špitalič

Špitalič pri Slovenskih Konjicah je v dolini Žičnice, 13 km iz Slovenskih Konjic. V 12. stoletju, ko so te kraje naselili kartuzijanski bratje – laiki, sta bila v tem kraju zgrajena »Spodnji« žički samostan in manjša cerkev. Med turškimi vpadi v 15. stoletju je bil samostan porušen in bratje laiki so se preselili v »Zgornji« samostan. Ostala pa je romanska cerkev Marijinega obiskanja, ki so jo po ukinitvi samostana začeli uporabljati kot lokalno župnijsko cerkev. Ima dvokapno streho ter izrazite, masivne zunanje opornike, zvonik pa ima baročni čebulasti zaključek. Odlikuje se z visoko kakovostjo kamnoseških del, posebno dveh portalov. Južni portal ima skromnejše okrasje, zahodni pa je trikrat stopnjevan in je med najbogateje okrašenimi romanskimi portali pri nas. Notranjost cerkve ima križno rebrast obok. Stranska oltarja iz leta 1757 sta delo Ferdinanda Galla. Prižnica in veliki oltar sta s konca 18. stoletja. V zadnjih letih cerkev prenavljajo.

Zahodni portalPrav tako je zaradi obnove zaprta kartuzijanska zbirka v župnišču, ki med drugim prikazuje lekarnarstvo kartuzijanov, mašniške plašče in cerkveno posodje. Obnovili pa so poslopje podružnične šole v Špitaliču, ki je v letu 2006 praznovala 100-letnico.

Ob cesti, kakih 5 km iz Špitaliča, je tik pred vasjo Žiče nekdanji kamnolom, zavarovano rastišče redke in ogrožene rastlinske vrste z imenom žički grobeljnik. To je 10–20 cm visoka trajnica, ki rumeno cveti aprila ali maja. Umetno vzgojene sadike lahko kupite v zeliščnem vrtu v Žički kartuziji.

{nmap http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=%C5%A1pitali%C4%8D&tab=maps&x1=531638.2&y1=129463.6&zoom=48000&gx=531641&gy=129459}

Več slik


Lipa pred cerkvijoŽički grobeljnikV dolini ŽičniceV dolini Žičnice